Lepo pozdravljeni!
Za pohod ki smo ga planirali v vabilu se nas je danes zjutraj enajst Hitrih Polžkov odpravilo v Dolino reke Glinščice.
Državno mejo smo prestopili pri Kozini in parkirali pred vasjo Draga na italijanski strani.
Od tu smo se podali po stari železniški progi, ki poteka rahlo navzdol in je povezovala Kozino s Trstom. Ta je delovala od 1887 do 1959 leta.
Progo je zgradila Avstro Ogrska v pičlih 20 mesecih. Progo je gradilo 2600 delavcev. (ni kaj reči)
Leta 1966 so tirnice odstranili, tako, da se sedaj uporablja kot kolesarska in peš pot.
Po prečenju nekaj tunelov smo skrenili navzdol do najnižje italijanske planinske koče Mario Premuda,
ki je bila na žalost danes, oziroma ta letni čas zaprta.
Pričakovana kavica je odpadla, smo pa zato vzeli enega kratkega in čaj iz nahrbtnika.
Celotno pot nas je namreč po licih božala rahla burja.
Po pavzi smo se vračali po doline reke Glinščice mimo ostankov rimskega vodovoda, ki je deloval od 1. do 7. stoletja.
Tu je takratnem času delovalo večje število mlinov. Ta pot je bila glavna povezava med Trstom in notranjostjo dežele.
Tudi Martin Krpan je pozneje tu tovoril sol na svoji kobilici, saj je bil doma nedaleč stran iz Vrha pri Sv. Trojici pri Pivki.
Mi smo se med potjo povzpeli še do cerkvice Sv. Marije na Pečeh, ki je romarska cerkev iz 16. stoletja.
Pot nas je nadalje vodila do male vasice Botač, kjer smo zavili levo in se povzpeli zopet na staro železniško traso.
Tako smo v vasi Draga zaključili krožno pot. Pot je poučna in primerna tudi za družinski izlet.
Lep sončen dan z lepimi razgledi na Tržaški zaliv je za nami.
V Kozini je sledil še kratek postanek za rezime ture, nato pa po avtocesti proti domu.
Lep pozdrav do prihodnjič.
Zlatko
