Včeraj, 25.3.2026 se je pri Športnem parku na Logu zbralo šest Hitrih polžkov. Za pohod na sredo smo se odločili, ker je bilo za četrtek, ki je utečen pohodni dan polžkov, napovedano močno poslabšanje vremena z zimskimi razmerami. In prav smo storili. Lepo sončno jutro je vabilo, zato smo se hitro posedli v avtomobila in se prek Pivke in mimo Košane odpravili proti Voljčam, kjer smo pred naseljem parkirali na izhodiščni točki. Pot, ki se dokaj zložno vzpenja po pobočju Vremščice, nas je vodila skozi gozd, ki kljub nekoliko južnejši legi še ni ozelenel, je pa pisano grmovje v prevladujoči rumeni in beli barvi sporočalo, da pomlad vse bolj prihaja v deželo.
Ob izstopu iz gozda na zatravljeno pobočje pod vrhom Vremščice nas je veter kaj hitro spomnil, v katerem predelu Slovenije se nahajamo. Čeprav ni bil burja, ki bi ščipala v lica in konice prstov, smo si vseeno hitro nadeli vetrovke in kape. Ob poti so nas sramežljivo pozdravljale prve velikonočnice. Čeprav niso posebej številne, smo se razveselili njihovih z dlačicami zaščitenih cvetov v modrovijolični barvi. Prav tako smo opazovali modrovijolične in bele spomladanske žafrane ter drugo drobno cvetje.
Po kratkem postanku v zavetju cerkvice Sv. Urha in obveznem fotkanju smo se po grebenu, kjer je pihalo, kot se za take kraje spodobi, odpravili na vrh 1027m visoke Vremščice. Tudi tu smo ustrezno dokumentirali naš dosežek ter se vrnili v zavetje Sv. Urha, kjer smo si “privezali duše” z dobrotami iz nahrbtnika in se pred posledicami vetra zaščitili s šilcem ta kratkega. Pot v dolino se je lepo odsedla, mi pa smo se ustavili še v gostišču pri Nibiju v Sinji gorici, kjer smo naredili rezime pohoda, nato pa se zadovoljni, ker smo skupaj preživeli lep dan, odpravili proti domu.
Andrej Kavčič