Devet HP se je zbralo zjutraj za pohod na Golico.
Na gorenjski avtocesti je bilo nekaj zoženj, vendar smo dokaj tekoče pripeljali do Jesenic in naprej do Suhega Rovta, kjer je bilo naše izhodišče.
Petnajsti minut ogrevanja do sedla, nato pa na greben proti Golici, kjer smo bili že obdani z tisočerimi narcisami.
Bela polja narcis in specifičen vonj so nas popolnoma prevzeli.
Vreme nam je odlično služilo in tudi čas v popolnem razcvetu narcis smo izbrali.
Kljub ustavljanju in fotografiranju smo lepo napredovali proti vrhu 1835m visoke Golice.
Na vrhu je sledila zaslužena malica in anti gripin.
Razgledi so bili skoraj popolni, edino Triglav se je občasno zastrl z meglico.
Po pavzi je sledil spust do Koče pod Golico, kjer kot običajno spijemo eno kavico in še kaj.
Po daljšem kramljanju pri koči smo se tokrat odločili za povratek po srednji poti, ki nas je navdušila.
Vračali smo se po poti med samimi narcisami. Tokrat smo se jih res nagledali.
Pri povratku smo za rezime ture ustavili na Pristavi v Javorniškem Rovtu kjer so številna stara drevesa,
ki jih je sem prinašal sem podjetnik, gospodarstvenik in mineralog Baron Žiga Zois v 18. stoletju iz širnega sveta.
Lep dan, poln vtisov je za nami.
Za hitre Polžke vtise strnil,
Zlatko
