Danes, 19.6.2025, se je šest pohodnikov odločilo za pohod na Luknjo.
Zapeljali smo se do Mojstrane in skozi rampo, ki šteje vozila za v dolino Vrat.
Ob 7. uri je pisalo, da je še 162 prostih mest.
Veseli smo bili tega podatka na semaforju saj nismo še poznali novega letošnjega režima.
Torej smo parkirali na glavnem parkirišču v Vratih ter popili jutranjo kavico kar pri avtu. (doma skuhano)
Po nekaj minutah smo bili že pri Aljaževem domu in nadaljevali v smeri Luknje, kjer je bil naš današnji cilj.
Postali smo pri veliki rinki, kjer je prvi odcep za Triglav, po Tominškovi poti.
Nadaljevali smo pot ob žuborečem potoku Bistrica in šli mimo odcepa za Triglav čez Prag.
Naš cilj Luknja se je že nekaj časa kazal na obzorju pa vendar ni bil tako hitro dosegljiv.
Navkljub sitnim meliščem se nismo vdali in smo dosegli naš cilj, Luknjo višine 1758m v doglednem času.
Sledil je zaslužen počitek, antigripin in prigrizek iz nahrbtnika.
Vzeli smo si čas in opazovali številne pohodnike, ki so se opremljali za Triglav čez Plamenice. (zelo zahtevna pot)
Po pavzi smo previdno sestopali nazaj proti Aljaževem domu, po deloma drugi poti, ob snežiščih. (kepanje ni izostalo)
Potoček Bistrica je bil za osvežitev v naših glavah že od samega jutra.
Osvežili smo se, nato pa ustavili v Aljaževemu domu v Vratih.
Med hojo smo se spominjali Jakoba Aljaža, župnika, planinca, pesnika tega zaslužnega moža za naše planinstvo.
Kupil je prostor in postavil Aljažev stolp na vrhu Triglava. (7. avgusta 1895 leta)
Sledila je otvoritev triglavske koče na Kredarici 1896 leta in istega leta še koče v Vratih.
Na terasi Koče v Vratih smo bili zelo hitro postreženi z pijačo in okusno hrano. (prijazno osebje)
Pri izhodu iz doline Vrat smo v Mojstrani plačali 20 evrov za celodnevno parkiranje, sicer je tarifa 4 evre na uro. (pomembni podatki za marsikoga)
Sledila je še vožnja domov, ki pa je potekala brez zastojev.
Lep sončen dan poln vtisov je zopet za nami.
Za Hitre Polžke zapisal Zlatko.