Danes, 7.11., se nas je zbralo 9 pogumnih polžkov. Jutranjo kavico smo popili kar doma. Pa hajd na pot, čez dva prelaza na vrh tretjega in še malo naprej. Končno smo ugledali sonce, saj smo prav zaradi njega izbrali to turo. Splačalo se je. Lep kar hladen sončen dan nas je spremljal. Pogumno smo smo šli na pot, pa preko Kope, strmo gori, pa doli in naokoli.
No pri vzponu nismo šli naokoli ampak kar direktno po grebenu na sam vrh. Skupaj smo ga vsi osvojili, se tam malo pomudili. Čudoviti razgledi, na samem vrhu, krasna vidljivost, prečudovito. Na jugu so se nizali hribčki za hribčkom, v daljavi Krn in Alpe že na italijanski, pred nami Črna prst, Rodica, Vogel, .., Nad tem grebenom pa se je bohotil Triglav. Desno Storžič, Kočna, Grintavec, …Spustili smo se do koče, ki pa je bila kot predvideno zaprta. Tam smo si privoščili zasluženo malico, se pomartinčkali in odpravili po lažji varianti, krožni poti nazaj.
Res je bilo pet ur same hoje, 15 km, 800 m višinske razlike. BRAVO MI!
Za Hitre polžke tokrat Sonja K, našega Zlatkota smo močno pogrešali in mu želimo čimprejšnje okrevanje.
Tudi jaz, Zlatko sem mislil in hodil z vami. Čestitke vsem za tako lepo turo. Posebej pohvale še vodički in šoferjema.