Danes smo se v malo ožji ekipi zmenili in krenili na Prisojnik.
Zjutraj smo se ob 5.30 uri zapeljali na Vršič.
Zakaj tako zgodaj? Zasedenost parkirnih mest na Vršiču je omejena že med tednom, da ne govorim za vikend.
No, mi smo malo po sedmi uri krenili mimo Tičarjevega doma na Prisojnik po zahtevni slovenski poti.
Čas pristopa je 3.30 ure, višinske razlike pa 1000m.
Mi smo resno pristopili na to turo, saj smo pozneje spoznali, da je pot kar razgibana in zahtevna.
Med potjo smo se malo zamudili z slikanjem prekrasnih šopkov rožic in vrh dosegli skoraj v planiranem času.
Sledila je zaslužena malica z lepimi razgledi vse naokrog.
Sledilo je še skupinsko slikanje na vrhu 2547m visoke gore, nato pa previdni spust po isti poti nazaj na Vršič.
Potrebno je bilo kar nekajkrat sestopiti vzvratno po ne preveč dobro zavarovani poti.
No, nekaj tudi leta prispevajo k previdnosti in utrujenosti.
Po prihodu na Vršič smo obiskali Poštarski dom, kjer so nam hitro postregli okusno kosilo.
Obiska v gorah je ta čas res veliko. Veliko je tudi tujih turističnih skupin.
Sledila je še pot iz Vršiča domov brez kakih zastojev, kar nas je izredno razveselilo.
Lep pozdrav do prihodnjič.
Za Hitre Polžke,
Zlatko
Log dne 9.8.2024