Po nekajletnem premoru je 16. septembra 2026 pet Hitrih polžkov ponovno obiskalo Češko kočo na Spodnjih Ravneh, ki se nahaja na 1542 m visokem platoju v Kamniško-Savinjskih Alpah in je eno od priljubljenih izhodišč za vzpon na Grintovec in Kočno kot tudi druge vrhove v bližini. Iz izhodišča na parkirišču na Ravenski Kočni smo se proti cilju odpravili po delno zahtevni označeni poti mimo tovorne žičnice. Sprva nekoliko zložnejša pot kmalu zavije v gozd in se začne vzpenjati. Čeprav še ne utrujeni, smo vseeno za hip posedeli na “Andrejevi klopi” in se osvežili z vodo, nato pa nadaljevali pot, ki je dobro zavarovana in višje opremljena z jeklenicami in nekaj lestvami. Pot do cilja smo premerili večinoma v prijetni senci v nekaj manj kot uri in tričetrt. Da jesen res prihaja, smo spoznali tudi po tem, da so bile v senci skale še mokre od nočnega hladu in je bilo temu primerno treba prilagoditi korak.
Češka koča na Spodnjih Ravneh pod Grintovcem je najstarejša slovenska planinska koča, ki je ohranila svojo prvotno zunanjo podobo in notranji značaj. Zgrajena je bila leta 1900 v času tedanje skupne države, habsburške monarhije,ime pa je dobila po češki podružnici Slovenskega planinskega društva iz Prage. Na naše poizvedovanje o tem, ali so kočo zgradili Čehi, kot navajajo nekateri viri, ali v Pragi živeči Slovenci, nam je oskrbnica brez vsakršnega pomišljanja odvrnila, da so jo vsekakor zgradili Jezerjani (torej domačini), Čehi pa, če že, le financirali. Ker je bila zaradi precej zgodnjega prihoda na cilj koča kljub jasnemu nebu v senci visokih planin, ki ji dajejo zavetje, se je močna jutranja kavica prilegla, še bolj pa dobrote iz nahrbtnika. Nekateri se kljub temu in napovedanem kosilu po sestopu v dolino niso mogli odpovedati “štrudlju”, ki je bil videti slasten.
Sestop smo opravili, kot Polžki to storijo običajno, po zahtevni označeni poti (umik Žrela), ki ima sicer manj klinov in jeklenic kot tista, po kateri smo se povzpeli, a je na varovanih mestih bolj izpostavljena. Turo smo sklenili v gostišču Kočna na Zgornjem Jezerskem, kjer smo uživali na prijetnem jesenskem soncu, nato pa se po okrepčilu odpravili proti domu, zadovoljni, da smo s pohodom dan prej kot običajno (četrtek) izkoristili prelep jesenski dan za osvojenih okoli 560 višinskih metrov v slikovitem gorskem okolju.
Za HP, Andrej K.