Čeprav so temperature v prvih dneh letošnjega septembra še kar poletne, pa ta mesec naznanja koledarsko jesen, zato nekateri lovijo še zadnje tople dneve za kopanje na morju, drugi pa se že lotevajo jesenskih opravil. To je vsaj delno botrovalo dejstvu, da sva se na tokratni pohod na 2132 m visoki Storžič podala le dva Hitra polžka. Z izhodišča pri Koči pod Storžičem sva za naskok na vrh izbrala zelo zatevno markirano pot čez Žrelo. Pot se že po kakih 10 minutah, ko zaviješ v gozd, postavi pokonci, za nameček pa je potrebno del poti hoditi ob plazu, ki je posledica neurja, ki je pustošilo julija v Komendi in naredilo veliko škode. Strmina do sedla, ki sva ga dosegla po kaki uri in tričetrt, ne popušča (z izjemo krajšega odseka, ko pot zavije v drugi del Žrela).
Jeklenice, klini in poplezavanje si sledijo drug za drugim, dobra stran pa je, da je ta del poti na osojni strani in pohodniki v dopoldanskem času niso izpostavljeni soncu. Na sedlu sva naredila krajši postanek za hidracijo, predvsem pa, da sva prišla do sape, nato pa nadaljevala pot po grebenu proti vrhu, ki je se je nastavljal najinim pogledom. Čeprav je pot po vršnem grebenu tudi strma, pa je za varovanje potrebno le nekaj jelenic in klinov, tako da sva se po dveh urah in tričetrt znašla na vrhu. Razume se, da se sta se jedača in pijača iz nahrbtnika zelo prilegla, za vsak primer pa tudi požirek ta kratkega, saj na vrata vendarle že trka jesen. Ker je Storžič neke vrste “osamelec”, so bili pogledi z vrha zaradi dobre vidljivosti zelo lepi.
Podobno kot z vrha Visokega Obirja pred tednom dni sva tudi tokrat lahko občudovala Karavanke s Stolom in grebenom Košute, le da tokrat z druge strani. Tudi Kočna v Kamniško-Savinjskih Alpah in v daljavi Triglav sta se videla, za povrh pa so razvajali lepi pogledi v dolino. Sestopila sva v maniri Hitrih polžkov po krožni poti čez Škarjev rob, ki je precej manj strma od poti čez Žrelo. Zaključek ture po premaganih 1009 višinskih metrih sva naredila v Koči pod Storžičem, kjer sva kar uspešno nadomestila porabljene kalorije.
Za HP, Andrej K