Danes, dne 24.6.2026, smo jo štirje Hitri polžki urezali na 1025 m visoki Lubnik nad Škofjo Loko. Pot po grebenu, ki je kmalu po izhodišču začela kazati zobe, se je hitro umirila in v prijetni senci bukev smo kmalu prispeli do žage Dolenc v vasi Gabrovo, kjer smo se malo osvežili in nadaljevali z vzponom.
Na vrh vodijo številne poti, a nas je Zlatko opremil z zemljevidi, zato smo vedeli, da ne bomo zašli (hvala Zlatko!). Zadnji del poti pod vrhom smo jo ubrali po strmi bližnjici in zato smo kar malo zasopihani prispeli do koče na Lubniku. Zaradi dovolj zgodnjega odhoda od doma smo si tu privoščili jutranjo kavico in okrepčilo iz nahrbtnika, saj glavna planinska sezona še ni nastopila in v koči ni mamljivo dišalo po sveže pečenih flancatih, kar jo sicer za veliko obiskovalcev dela še posebej privlačno. Obiskovalcev je bilo malo, ravno toliko, da so za nas napravili skupinsko fotko za arhiv (morda tudi zaradi dneva pred praznikom in ker je šele danes zadnji dan tega šolskega leta in se počitniški družinski pohodi še niso pričeli), mi pa smo se okrepčani po počitku obrnili proti dolini.
Pot navzdol smo delno zaokrožili tako, da smo se vračali čez greben. Zaključek ture je sledil v domači gostini Kajbit, nedaleč od mesta, kjer se cesta iz Gabrovega priključi na cesto Škofja Loka – Žiri. Zadovoljno smo ugotovili, da smo kljub vročemu poletnemu dnevu 640 višinskih metrov prehodili skoraj v celoti po senci, za kar gre pohvala Zlatku, ki je odsvetoval prvotno načrtovano pot na Nanos.
Za HP Andrej