Zjutraj se je v Športnem parku zbralo 12 pohodnikov.
S tremi avti smo se zapeljali v Idrijo in parkirali v bližini avtobusne postaje.
Sprehodili smo se mimo Antonijevega rova in kmalu prišli na našo markirano pot v smeri Hleviške planine.
V zmernem tempu smo napredovali v smeri Hleviške planine in prišli do koče. (koča še sameva)
Med potjo nam je marsikaj o življenju in dogajanju v Idriji povedal naš pohodnik Stojan.
Od koče smo do vrha potrebovali še četrt ure. Na vrhu 908m visokega hriba je sledilo zasluženo okrepčilo in pavza.
Na žalost je nekdo odtujil štempiljko Slovenske planinske transverzale zato je knjižica ostala nepožigosana.
Po počitku smo se mimo koče vrnili po krožni poti v Idrijo.
V gostišču Pri Škafarju smo poskusili njihove žlikrofe, nato pa se vrnili do naših parkiranih avtomobilov.
Dan je bil lep, mi pa smo si vzeli čas in se zapeljali še do Divjega jezera,
kjer ob deževjih nastane sredi jezera vodni stožec, ki spominja na vrenje. Takrat je jezero res divje. Iz jezera izteka najkrajša slovenska reka Jezernica dolga 55m, ki se izliva v reko Idrijco.
Mi smo se podali še preko reke Idrijce in si pogledali še kanal ,,Rake,, po katerem je speljana voda na veliko vodno črpalko KAMŠT,
ki iz idrijskega rudnika črpa jamsko vodo.
Doživeli smo lepo izpolnjen dan v dobri družbi.
Stojanu se zahvaljujem za pomoč pri vodenju.
Lep pozdrav do prihodnjič.
Zlatko